Tunjičanke, ki se ob torkih dobivamo na pohodih po domačem kraju, smo se odločile, da letos obiščemo Suho krajino. Na poučen izlet smo povabile prijatelje iz Kamnika. Pod vodstvom ga. Marije Korošec, ki je mladost preživela v teh krajih, smo si ogledali njene zanimivosti. V občini Trebnje smo odšle do obeležja 15. poldnevnika. To je navidezni polkrog, ki povezuje oba zemljina tečaja. Mreža poldnevnikov je zaradi rotacije Zemlje okoli lastne osi izredno pomembna pri določanju časovnih pasov na Zemlji. Od tod je tudi čudovit pogled nad gričevnato pokrajino. Ker sta pred leti, ko sta hodila po slovenski Jakobovi poti v bližnjem albergu v kraju Vrhtrebnje prenočevala ga. Monika in g. Tone Podjed, smo si ogledali, kako je videti prenočišče, ki ga ponudijo romarju. Ga. Tatjana, ki nas je sprejela, je doma iz Vrhpolja pri Kamniku.
Pot nas je vodila v Žužemberk, kjer nas je pričakala prijazna vodička, ki nas je popeljala po gradu in nam predstavila njegovo zgodovino. Iz grajskega stolpa smo se spustili do glasbene sobe, kjer smo zapeli in dobre volje odšli do cerkve, ki je bila med vojno delno porušena in so jo obnovili. V bližini se nahaja spomenik žrtvam vojne, ki smo si ga obiskali. Vso pot nas je spremljala pesem.
V Dvoru smo si ogledali železo-livarski  muzej. Livarna je delovala od 1796 do 1891 leta. V njej je bilo ulitih veliko umetniških in drugih ulitkov, ki so ohranjeni do danes. V sodobni multimedijski učilnici smo si ogledali film, prikazali so nam zgodovino livarstva na Dvoru in primerjavo preteklosti s sedanjostjo.
Po odličnem kosilu smo odšle na pohod do reke Krke, si ogledale brzice in slapove, ki jih tvori lehnjak . Ob Krški jami smo si natočili hladno studenčnico iz izvira Krke.
Vsak delček Slovenije ima svoje lepote, tako smo jih  letos odkrivale v Suhi krajini. Ljudje so odprti, gostoljubni in prijazni, prav taka je tudi pokrajina.
Metka Mestek