Sadjarsko-vrtnarsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1998 z namenom, da ohrani stare sort sadja in jih tudi po imenu prepozna. Društvo želi nadaljevati tradicijo sadjarstva v Tunjicah. Skozi zgodovino se kraj Tunjice prepozna kot zelo primeren za sadjarstvo.
Da je tradicija sadjarstva že dolga, nam je v dokaz podatek, da je že leta 1848 domačin Gregor Sedušak od Kranjske kmetijske družbe dobil srebrno svetinjo za umno sadjarjenje. To je druga najstarejša na Slovenskem.
Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice je bilo prvič ustanovljeno že leta 1937 na pobudo takratnega župana Jakoba Razborška. Zaradi vojne je prenehalo z delovanjem.
Novoustanovljeno društvo ima 66 članov. Njen častni član je Jože Zobavnik-Strehov, ki je bil med ustanovitelji društva pred drugo svetovno vojno.
Društvo se od začetka delovanja posveča izobraževanju svojih članov. Vsako leto organizira prikaz obrezovanja sadnega drevja. Organizira tudi predavanja v vrtnarjenju in pravilni kuhi domačega žganja. V zadnjem času organizira tudi ocenjevanje žganja pod skupnim imenom Močeradiada. V obdobju delovanja je društvo postavilo tudi sadjarski dom na parceli, kjer imamo tudi prostor za vzgojo sadik. To nam je dal v najem Janez Golob, ki je tudi gospodar doma.
Cilji društva so usmerjeni v to, da bi čim več ljudi spoznalo vrednost odpornih sort, ki uspevajo brez dodatne kemije. Želeli bi postaviti muzej starih sort v Tunjicah – nekakšno gensko banko. Na ta način bi ohranili ogromno vrednost ohranjenih sort, za katere ima največ zaslug Lado Dobrovoljc, ki je hkrati lastnik verjetno največje zasebne tovrstne zbirke v Evropi.