Kako do Tunjic?
Recimo po cesti iz Kamnika
Pred dnevi je Dolenčev Joža iz Laniš praznoval stoletnico. Rodil se je (davnega) leta 1915, zato od 19. marca njegova leta štejemo s tremi številkami. Zabavnemu sovaščanu so sosedje postavili visok mlaj in pripravili pogostitev. Trideset metrov visok mlaj je opremljen s številko sto in krvavico, saj je bil Joža poznan kot odličen mesar. Vrsto let je izdeloval tudi koše in košare, danes pa me vid tega ne dopušča več. Še vedno pa se z veseljem pogovori z vsakomur in mu natrese marsikatero zanimivost.
Občina Kamnik obvešča, da je podaljšan termin popolne zapore Tunjiške ceste. Po novem velja popolna zapora od ponedeljka do petka od 7h do 16h. Popolna zapora ob sobotah pa velja od 7h do 14h. V času popolne zapore je omogočen obvoz preko Košiš v smeri Kamnika ter preko Stolnika v smeri Tunjic. Popolna zapora bo predvidoma trajala do petka, 15. maja 2015. Po tem datumu bo cesta spet normalno prevozna.
Pomlad je pogosto čas, ko se lotimo urejanja okolice. Najprej tiste okrog hiše, nato pa še v svojem kraju. Kljub nekoliko večjemu zavedanju o pomenu čistega okolja v zadnjih letih, je med nami še vedno veliko (preveč) nemarnežev, ki jim je mar za to. Vprašanje, če sploh pomislijo na škodo, ki jo povzročajo. Verjetno ne, saj vse kaže, da jim manjka nekaj gubastih zavojev v najbolj dovršenem človeškem organu. Mednje sodi tudi tisti, ki praktično vsak dan (malo po drugi uri) odvrže rdečo pločevinko – mikrolokacija je odvisna od tega, če se pelje po Kurji dolini ali pa preko Stolnika. Ga je strah, da ga žena zaloti pri pitju piva?
Z željo, da odstranimo čim več odpadkov, vas Krajevna skupnost Tunjice vabi, da se pridružite na spomladanski čistilni akciji. Ker nam ni vseeno.
Zborno mesto je pred osnovno šolo v Tunjicah – v soboto, 28. marca, ob 8h zjutraj. Vreče za smeti in rokavice vas bodo pričakale na zbornem mestu.
Pred nekaj dnevi mi je prišla v roke knjiga “Očetove zgodbe” (avtor Ivan Sivec). V njej sem s posebnim veseljem prebral reportažo “Tunjice dohitevajo čas”, ki jo je pisatelj za Gorenjski glas napisal v novembru 1968. Prijazno je dovolil, da zgodbo objavimo na naši spletni strani. Takole gre reportaža …
Tunjice so od Most oddaljene dobro uro hoda po kolovozu. Sicer vodi makadamska cesta s kamniške strani. Jesenskega sončnega dne sem se namenil v ta predel pod krvavčnimi slemeni na sprehod. Občudoval sem rumeno-rjavo-rdeče krošnje, travnate, hiše, ki slone ob gričkih, njive, ki se vijejo po lozah, hotel pa sem tudi prisluhniti utripu tamkajšnjega življenja.
Veliko je bilo že prelitega črnila, še več pa vročih misli in besed Tunjičanov, o plantaži jablan in hrušk na tunjiških tleh. Kaj kmalu sem izvedel nekaj podrobnosti.
Naletel sem na kmeta Savnika Jožeta, ko je obiral jabolka na plantaži.
»Več kot tri hektare njiv in travnikov sem imel tu. S kmetijsko zadrugo Kamnik smo sklenili kmetje kooperacijsko pogodbo. Z buldožerji so zravnali zemljo, nato pa naredili terase in posadili jablane in hruške. Posadili so okrog 22 ha. Zemlja se ni tako hitro usedla, zato se je s pozneje marsikje udrla in: razpokala, tako da so popokale tudi korenine. Marsikatera jablana se je posušila. Tudi ostali pogoji niso bili tako dobri, kot so predvidevali. Še lani je bilo malo pridelka, čeprav so nasadili plantažo že jeseni 1962. leta. Letos smo dobili kmetje zemljo zopet v svoje roke. Nerodno (more…)