Kako do Tunjic?
Recimo po cesti iz Kamnika
25. januarja 2011 smo upokojenke začele z načrtno, tedensko rekreacijo v podružnični šoli v Tunjicah. Po dveh letih in pol je rekreacija izzvenela v tedensko druženje in hojo. Dobivale smo se redno in pridno raziskovale steze in stezice v naši krajevni skupnosti.
Letos smo se odločile za pohod v dolino Tamar. Po vožnji do velikanke v Planici, smo se odpravile do planinskega doma v Tamarju. Ob poti nas je prijazno pozdravljalo planinsko cvetje. Vsi se strinjamo, da izleti in hoja dajejo življenju pospešek. V utrujenih glavah zbujajo prerojene misli in razjasnijo sanje. Odpravile smo se do izvira reke Nadiže ter občudovale prelepo naravo, ki se je odela v pisan plašč. Pot smo nadaljevale do Belopeških jezer,kjer smo občudovale smaragdno jezero. Pot okoli jezera je bila osvežujoča. Pozno popoldne smo si na Križni gori ogledale cerkvico svetega Križa. Prijetno utrujene in vesele smo se vrnile domov.
Metka Mestek
“Božja mati pooseblja hrepenenje človeštva po Bogu in večnosti ter Boga po človeku. Že njeno ime, ki hebrejsko pomeni Mirjam, v slovenščini pa: polna, zaželjena, ljubljena, je izraz vsebine božjega odnosa do človeka. V njem je dozorel dar pričakovanja, ki je začetek vsake rodovitnosti. Rojstvo iz Device Marije je popoln Božji dar.
Marija ni bila odrešene kakor drugi ljudje, katerim Bog s tem odvzame izvirni greh, ampak jo je tega greha obvaroval. Ona je že vnaprej rešena, Ona je deležna prav posebne božje ljubezni, ki ji v človeškem rodu ni para … “
S temi mislimi povezovalke programa, Urše Klemenc, se je v cerkvi sv. Ane začela že tradicionalna prireditev “Pozdrav Mariji”. Srečanje oktetov in malih vokalnih skupin poteka v mesecu šmarnic – maju. Minulo nedeljo, 26.maja, na praznik Svete trojice, je bilo že petnajsto po vrsti.
Mariji v čast je poleg organizatorja, domačega TUNJIŠKEGA OKTETA, ki deluje že dobrih sedemindvajset let, zapelo še šest pevskih zasedb.
KRANJSKI KVINTET je že stari znanec v cerkvi sv. Ane. Letos so z jubilejnim koncertom obeležili dvajset let delovanja. Značilnost teh prekaljenih pevcev je izjemna rahločutnost interpretacije skladb. Zvočno podobo in programsko vsebino jim s strokovnostjo pomaga sooblikovati ga. Ana Erman.
GRAJSKI OKTET iz Moravške doline, natančneje iz gradu Tuštanj se je že nekajkrat udeležil srečanja. Glede na to, da vadijo v zavetju gradu, mladi fantje poleg pestrega repertoarja posegajo tudi po srednjeveških besedilih pesmi in napevov. Zanimivo je tudi, da je njihov umetniški vodja, Peter Pirnat – graščak.
VIŠNJANSKI FANTJE prihajajo iz Višnje Gore na Dolenjskem in so bili letos prvič v Tunjicah. Skupaj pojejo slaba štiri leta, a s petjem bogatijo že večino prireditev v domačem kraju. Poleg tega pomagajo sooblikovati marsikatero poročno sveto mašo, pa tudi žalno slovesnost. Predvsem je njihov namen za petje navdušiti mladino. Vodi jih mlada Maja Škufca.
KVARTET KRT je poznan kot “pogrebni”, saj večinoma pojejo v ta namen. Pogosto polepšajo poroko ali osebni praznik, kjer bolj sproščeno zapojejo in zraven tudi zaigrajo. Letos so se še posebno razveselili povabila župnika g.Zvoneta Podvinskega v mesto Vadstena na Švedskem, kjer so sodelovali pri slovesni maši in kulturnem programu ob 40.letnici slovenskih srečanj na binkoštno nedeljo. Kratko mašo v čast sv. Benediktu – zavetniku Evrope, je v ta namen spisal njihov umetniški vodja Dominik Krt.
Iz sosednje vasi so prepevali, kot že vrsto let, fantje ŠENTURŠKEGA OKTETA. Letos praznujejo deset let delovanja, nastopajo pa predvsem v domačem kraju ter širše v občini Cerklje na Gorenjskem. V veselje jim je ohranjati in gojiti slovensko narodno in umetno pesem, ter se družiti z drugimi pevci. Njihov pevovodja Brane Jagodic je tudi organist v domači cerkvi sv. Urha.
Prireditev je prijetno polepšala in osvežila ŽENSKA VOKALNA SKUPINE TUNJICE. Za pomoč pri vodenju so punce zaprosile Aleša Sedušaka. Same pravijo, da poleg službe, materinstva in drugih obveznostih potrebujejo še nekaj zase – to je petje, ki jim je blizu in v veselje. V podobni zasedbi so v preteklosti enkrat že zapele, tokrat so obljubile, da ne bo zadnjič. Da so pevsko dobro podkovane, smo slišali tudi ob pesmi SONCE ŽE ZAHAJA , ki so jo poleg svojega programa, družno zapele s Tunjiškimi fanti.
Vse zasedbe, ki so zapele po dve skladbi, so ob koncu prejele spominske plakete iz rok predsednika domačega okteta Mateja Steleta in predsednika KS Tunjice Toneta Šuštarja, od obiskovalcev, ki so številčno napolnili cerkev, pa so se poslovili s skupno pesmijo Franca Kimovca – ZGODNJA DANICA. Vodil jih je pevovodja Tunjiškega okteta Aleš Sedušak. Sledilo je še prijetno druženje vseh prisotnih v kapeli.
Koliko minut, ur, dnevov in večerov je potrebno žrtvovati, da se glasovno uskladijo, natrenirajo tone in odpojejo kot je treba, vedo le pevci sami. A to je prijetna žrtev – to je njihova ljubezen, njihov način življenja.
Na nas pa je, da sprejemamo in spoštujemo gojenje in ohranjanje kulture petja in druženja. Ker to delajo za vse nas, ki smo tukaj in sedaj in za vse naslednje rodove.
“KDOR POJE RAD, OSTAJA MLAD …..”
Tunjiški morski konjički v hramu slavnih – tak je naslov članka v Dnevniku, kjer navajajo, da sta se tunjiška fosila morskih konjičkov znašla med najbolj zanimivimi in nenavadnimi opisanimi novimi vrstami.
Jeseni 2011 so v Zdravilnem gaju v Tunjicah odprli muzej najstarejših fosilov morskega konjička.