Občina Kamnik obvešča občanke in občane, da je v času popolne zapore Tunjiške ceste, zaradi izgradnje kanalizacije in obnove ceste v Tunjice, urejen obvoz preko Košiš v smeri PROTI KAMNIKU, ter obvoz preko Stolnika v smeri PROTI TUNJICAM – kot je razvidno iz fotografije.
Da bo šok povezan s cestami v tunjiški okolici še večji, bo od 12. avgusta do 25. avgusta zaprta še cesta proti Gmajnici oz. Komendi.
Občina Kamnik namreč obvešča, da bo zaradi sanacije premostitvenega objekta v dolžini 50 metrov na meji z občino Komenda, popolna zapora na LC št. 160031 Tunjiška Mlaka – Mlaka pri Komendi – Gmajnica.
Danes zjutraj so v našo vas priromali Jakobovi romarji. Čez Tunjice namreč vodi Prekmursko–Štajerska veja Jakobove poti v Sloveniji, ki se začne v Dobrovniku, konča pa v Stanežičah. Romarji bodo za pot potrebovali deset dni. Pozdravili smo jih pri cerkvi sv. Ane, kjer so si privoščili tudi krajši postanek. Pozdravil jih je župnik g. Jožef Razinger. Vaški ”kronist” Ivan Nograšek pa jim je na kratko povedal zgodovino naše vasi. Ob kavici in pecivu smo prijetno pokramljali, nato so si še ogledali križev pot v Aninem gaju in se podali na zadnji del poti proti Stanežičam. Srečno pot
O Prekmursko–Štajerski veji Jakobove poti: Otvoritev poti od Galicije do Ljubljane je bila 28. Julija 2013. Del od madžarske meje do Galicije pa leta 2014. V lanskem letu smo začeli raziskovati ogrsko vejo Jakobove poti, in sicer po tako imenovani Ljubljanski (kraški) cesti, ki je bila najpomembnejša srednjeveška povezava iz Ogrske preko današnjega slovenskega ozemlja z Italijo. Ogrska veja poti se začne pri državni meji z Madžarsko pri Kobilju in po enourni hoji smo že v Dobrovniku, kjer je župnijska cerkev sv. Jakoba na tej poti. Pot vodi po prekmurskih ravnicah, preko Jeruzalemskih goric do Ormoža, kjer je župnijska cerkev, posvečena sv. Jakobu, do srednjeveškega mesta Ptuj, Marijine cerkve na Ptujski gori, do Hajdine s cerkvijo sv. Martina in fresko čudeža sv. Jakoba, do žičke kartuzije, sv. Jakoba v Galiciji, mimo gradu Žovnek, iz katerega izhajajo grofje celjski, proti Žičam s srednjeveškim samostanom in hospicem, Vojniku, Žalcu z Galicijo in cerkvijo sv. Jakoba, skozi Vransko in Tuhinjsko dolino s hospicom v Špitaliču in še v izpričanem ljudskem izročilu, kje je jezdil celjski grof Ulrik II., preko zgornjega Tuhinja do srednjeveškega Kamnika, do Hraš. V hraški cerkvici sv. Jakoba so upodobitve sv. Jakoba kot romarja, prosečega pred Marijo na stebru (Marija Pilarr) in še relief sv. Jakoba, ubijalca Mavrov. Zadnji dve upodobitvi sta v Španiji zelo pogosti, pri nas nam je znan le ta primer. Pri svetem Jakobu v Hrašah se romar lahko odloči, da krene po gorenjski veji Jakobove poti ali pa gre proti Ljubljani, na osrednjo Jakobovo pot.
Mars’k’teri romar gre v Rim, v Kompostelje,
al’tje, kjer svet’ Anton Jezusa var’je,
Trsat obišče al’ svete Lušarje
Enkrat v življenju al’ Marij’no Celje.
Fotografije in besedilo: Matija Podjed
.png)