V Tunjicah smo na kmetiji Pr’ Gradišek v organizaciji Društva Tun’ški glas v soboto, 22. junija 2024, na poletni solsticij, praznovali Kresnika – Čar kresne noči.
Na kresovanje, ki se ga je udeležilo veliko ljudi, smo povabili poznavalki slovenskega narodnega izročila Dušico Kunaver in Branko Urbanija. Dušica, zbirateljica ljudskega izročila, se dogodka zaradi težav z zdravjem ni mogla udeležiti, kljub temu pa nam je pisno predala svoje bogato vedenje o šegah in navadah ob času kresovanja in praznovanju Kresnika.
Sporočilo Dušice Kunaver Skrivnosti kresne noči v ljudski dediščini nam je prebrala predsednica društva Tun’ški glas Milena Erbežnik Klanšek: »Kresna noč je bila nekdaj eden najstarejših in največjih praznikov, ne le v naši deželi, ampak v vsej prastari Evropi.« Dušica nam je opisala belokranjsko šego, ki še danes živi. Ob tem smo zapeli starosvetni pesmi Sijaj, sijaj, sončece in zahvalno pesem naših prednikov Tri tičice, ki je priprošnja za dobro letino. Na gosli nas je spremljala učiteljica razrednega pouka na osnovni šoli in ljubiteljica ljudskega izročila Kristina Šegel. Dušica Kunaver pa je v dveh prebranih zgodbah pripovedovala o moči praprotnega semena na kresno noč.
Branka Urbanija, kulturna antropologinja in raziskovalka, prepleta starodavna izročila naših prednikov z novodobnimi tehnologijami, ki nam pomagajo ohranjati zdrav duh v zdravem telesu. Predstavila nam je pomen poletnega solsticija, cvetlic, rastlin ter njihove moči, pomembne v času Kresnika. Razložila nam je pomen hvaležnosti, osvobajanja od starih obremenjujočih navad in odnosov. Predstavila je, kako so nekoč predniki izražali želje za obilje, plodnost, zdravje, srečo in ljubezen, hkrati pa razložila način, kako to lahko počnemo dandanes. Ta obred smo tudi izvedli, moč kresne noči, kresnih rastlin in Kresnika pa so nam bili dodatna podpora za uresničitev želja.
Kresniki in kresnice so si s kresnimi rožami spletli venčke. Pri tem jih je usmerjala domačinka – mojstrica in priznana rokodelka Marija Šmidovnik. V venčkih so bile kresnice, ivanjščice, praprot, šentjanževe rože, pšenično klasje, borovničevje in druge travniške cvetlice.
Pesem Oj Ive, pridi k nam na kres je vabila vse kresnike, da smo se zbrali ob kresu. Ob prižigu kresa, ki ga je prižgal Justin Klanšek, smo poslušali nežne zvoke kabrce, starosvetnega slovenskega glasbila. Na njo je zaigrala Kristina Šegel. Zvok kabrce nas je očaral, zraven smo zapeli pesem Gori, gori svetli kres. Zahvalili in nazdravili smo Kresniku ob pogači, ki jo je spekla domačinka Ani Gerbec, in vinu ter soku. Ob daritvi kresu treh pšeničnih klasij smo zapeli priprošnjo za dobro letino O daj Bogec, staro pesem, ki je našim prednikom pomenila boga Sonca, ki daje bogastvo in življenje. Kresovanje se je nadaljevalo s petjem in plesom ob prešerni in bogati ljudski pesmi. S kitaro nas je spremljala Kristina Šegel.
Doživeli smo prelep pristen večer na podeželju ob toplem ognju, dobri domači pogostitvi, petju, plesu in s prijaznimi ljudmi dobre volje, kot so ga preživljali naši predniki ob podobnih dogodkih.
Besedilo: Milena Erbežnik Klanšek, Kristina Šegel
Fotografije: Barbara in Matjaž Klanšek
